KRANJSKA SIVKA

(apis mellifica carnica)

Je avtohtona pasma čebele, ki je prvotno živela na skoraj celotnem slovenskem etničnem prostoru. Odlikuje se po pridnosti, krotkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varčnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Zelo je rojiva, to pa ji zagotavlja obstanek tudi v zdajšnjih vedno bolj ogroženih razmerah. Danes je kranjska sivka ravno zaradi teh lastnosti razširjena v večini sosednjih držav ter po vseh celinah, tudi v Argentini, kjer zavzeto čebelarijo tudi slovenski rojaki.

Matica s spremstvom med zaleganjem

Dodajanje mlade matice brezmatični družini

Matica, čebele (tudi do 80.000 v enem panju) in troti predstavljajo čebeljo družino. Čebelji pridelki so: med (ki nastane iz medičine, nektarja ali mane), vosek, zadalevina (propolis), cvetni prah (pelod ali obnožina), matični mleček in čebelji strup.
Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, zaradi opraševanja pa je izrednega pomena zlasti za kmetijstvo, sadjarstvo in gojenju semen.

Iz tega matičnika se bo čez kakšen dan izlegla mlada matica

Iz tega matičnika se je pred nekaj urami izlegla mlada matica

Za ohranjanje čebeljega rodu skrbi matica, ki zapusti panj le, kadar se gre oploditi in kadar roji. Matico oplodi več trotov med letom v zraku. Temu pomembnemu opravilu strokovno imenujemo Svadbeni let. Iz oplojenih jajčec se zležejo čebele, iz neoplojenih pa troti.
Čebeljne družine se razmnožujejo z rojenjem. Rojenje je lahko naravno ali umetno. Tik predno se izleže nova matica, del čebel s staro matico zapusti panj (izroji) in se po kratkem letu strne v gručo, to pa vesten čebelar ogrebe v nov panj. S tem si pridobi novo čebeljo družino.

Zarja, Blažka in Urban opazujejo selitev roja v zaboj za ogrebanje rojev

Prve narejence se dela v mesecu maju

Čebele napadajo nekatere bolezni, kot so huda in pohlevna gniloba, pršičavost, nosemavost, varroza in poapnela zalega. Drugi nevarni sovražnik jim je varoja destruktor, sladkosnedi medved, miši, nekatere ptice, žuželke, pajki in krplja, ter nekatere rastline, kot so navadni negnoj, čemerika, škrbinec in špehek.

Vsak ometni ali naravni roj se vsadi v tako imenovane 5,6, ali 7 satarje

Napadena trotovska zalega z varojo destruktor

Človek je pobiral čebelam med in tudi čebelaril je že v prazgodovini. Med je bil nekdaj edino sladilo. Prvotnejše je gozdno čebelarjenje, v srednjem veku pa se je uveljavilo domače čebelarjenje v koritih (na Gorenjskem), polkladah in v ležečih panjih iz desk, kar v Slavi vojvodine Kranjske l. 1689 omenja Valvasor. V 18. stoletju je bil, kakor poroča znameniti slovenski čebelar Anton Janša, ležeč iz desak zbit panj na Gorenjskem že splošno v rabi. Enotne mere pa mu je določil naš znameniti čebelar, pisec prvih strokovnih besedil o čebelah v slovenščini, Peter Pavel Glavar (1721–1784), župnik iz Komende kateri je do konca svojih dni čebelaril na Lanšprežu pri Mirni na Dolenjskem. Temu panju pravijo čebelarji kranjič.

Lanšprež pri Mirni na Dolenjskem kjer je čebelaril Peter Pavel Glavar od 1766 do 1784 leta

Poslikan čebelnjak s podobo Petra Pavla Glavarja (1721-1784) v ČC SLO na Brdu pri Lukovici

Posebno pozornost pa gotovo zaslužijo z nabožnimi in posvetnimi motivi poslikane panjske končnice na kranjičih. Ponekod so čebelarili tudi v slamnatih ali iz šibja pletenih panjih-koših. Hkrati z njimi je na Slovenskem nastajal čebelnjak. Z razvojem čebelarjenja so posebno panji deležni številnih izboljšav, vse do današnjega panja AŽ, poimenovanega po čebelarju, konstruktorju in čebelarskemu piscu Antonu Žnideršiču. Ta ga je leta 1910 opisal v reviji Slovenski čebelar. Tudi AŽ panj še vedno izboljšujejo z zakladami in večanjem prostora s tako imenovanimi 3 etažnimi panji.

Čebelnjak sodi v naravno okolje

Nakladni panj Tipa GJ ( Gerstung - Jurkovič) na stojišču v Podnu v Kosteli

V zadnjih nekaj letih se vse več (posebno mladih) čebelarjev odloča za čebelarjenje za različne tipe nakladnih panjev, med katerimi se uveljavlja NP tipa GJ (Gerstung- Jurkovič) zaradi kompatibilnosti z ostalimi panji. Predvsem je priporočen za čebelarje kateri želijo iz sistema listovnega panja AŽ preiti v tako imenovane nakladne panje.

Prednosti kranjske čebele

Je najmirnejša čebela med vsemi, zato je med čebelarji zelo priljubljena.

Je varčna. Prezimuje v majhnih družinah, spomladi pa se družine lahko zelo hitro razmnožuje. Preko zime porabi zelo malo hrane.

Se zelo dobro orientira.

Je izredno vzdržljiva. Na pašo odhaja veliko dlje od drugih podvrst.

Življenjska doba čebel delavk je v pašni sezoni 30 dni, italijanske čebele pa živijo le približno 23 dni. Ker odhajajo čebele na pašo v najboljših razmerah šele po sedemnajstih dneh, lahko kranjska čebela dela devet dni več!

Zarod obnavlja na 40 dni. V enakem razmaku si sledijo glavne čebelje paše (prva je telohova, druga češnjeva, akacijeva, kostanjeva …).

Je izjemna graditeljica satja.

Le kdo bi si mislil, da:

velika čebelja družina letno potrebuje okrog 40 kg medu in nekaj kg cvetnega prahu,

za kilogram akacijevega medu je potrebnih 120.000 poletov, kar pomeni obisk štirih milijonov cvetov,

čebela leti s hitrostjo 24km/h, med vračanjem v panj pred dežjem lahko tudi do 40km/h,

med letom opravi s krili do 300 utripov na sekundo,

žerka v 5-6 dneh do 500-krat poveča svojo težo,

s polno medno golšo lahko leti čebela 15 minut in opravi okrog 7 km dolgo pot,

v 1 g voska je do 1250 voščenih lusk, ki jih pri čebelah delavkah izločajo voskovne žleze na spodnji strani zadka,

čebele, čmrlji in metulji so tako rekoč ustvarili cvetje. Cvetoče rastline so se razvile šele za razvojem žuželk.