MEDOVITE RASTLINE V ZGORNJEM DELU KOLPE -
POMEMBNE ZA ČEBELJO PAŠO V KOSTELU

Cvetoči vrt v Šalki vasi
Kočevska, izrazito gozdnato poraščeno območje z srednjeevropsko floro nudi izredne pogoje čebelarstvu, posebno v današnjem času, ko veliko čebeljih družin odmre zaradi intenzivnega kmetovanja in uničevanja škodljivcev na kmetijskih površinah z različnimi pesticidi in herbicidi. Kočevski čebelarji kar najbolje izkoriščamo prednosti, ki nam jih nudijo obronki gozdov in gozd kot celota.
V naši bližnji in širši okolici raste nekaj tisoč različnih vrst rastlinja, na katerih čebele nabirajo mano, medičino, cvetni prah in smole katero predelajo v čebeljo smolo - propolis.
Za čebelo in nas čebelarje pa je bolj zanimivih le nekaj rastlin iz katerih prinesejo čebele izdatno hrano za sebe in zalego katero negujejo v gnezdu panja. Viške iz teh paš pobere čebelar za svoje potrebe in potrebe svoje družine. Ker je paša osnova čebelarjenju, je v korist čebelarju, da pozna najvažnejše medovite rastline v okolici njegovega čebelnjaka. Nekatere rastline nudijo čebelam le cvetni prah, druge medičino ali oboje, tretje pa mano, katera je proizvod uši. Za razvoj družine so pomembne zlasti zgodnje spomladanske in pozno jesenske rastline, zlasti tiste na katerih dobijo čebele cvetni prah ali oboje hkrati.
Čebelar naj predvsem ve kdaj katera od rastlin začne in konča cveteti in kako izdatno je medenje.

POGLEJMO SI KATERE SO NAJBOLJ POMEMBNE MEDOVITE RASTLINE NA KOČEVSKEM:

Februar

Lapuh - Tossilago farfara, rastlina vlažnih tal, večinoma poznamo po velikih listih, ki zrastejo šele po cvetenju. Lapuhu v času cvetenja (od februarja do maja) zraste na vrhu kratkega cvetnega stebla z luskolisti en sam rumen cvet. Najraje raste ob poteh.
Črni teloh - Helleborus niger, ali ste se kdaj vprašali, zakaj se roži s snežno belimi cvetovi reče črni teloh? Odgovor se skriva v barvi korenine, ki je res črna ... no, pa tudi cvetovi niso vedno snežno beli. Sčasoma se beli cvetovi obarvajo rdečkasto ali zelenkasto, ponekod pa boste našli telohe, ki imajo že od vsega začetka rdečkasto obarvan cvet.
Lapuh - Tossilago farfara Črni teloh - Helleborus niger Navadna leska - Corylus avellana L. Veliki zvonček - Leucojum vernum
Navadna leska - Corylus avellana L. Zelo pomembno spomladansko čebeljo hrano dobijo čebele ravno na leski, ki je bogato založena s cvetnim prahom. Raste na obronkih gozdov in zapuščenih pašnikih.
Veliki zvonček - Leucojum vernum spomladi rasteta dva zvončka, oba bližnja sorodnika narcis - veliki zvonček (tudi kronca) in mali zvonček. Oba boste našli na vlažnih tleh, od nižine pa vse do gora.

Marec

Vrba Iva - Salix caprea grm ali do 9 m visoko drevo. Pridejo leta ko Iva zacveti že februarja. Raste v živih mejah, na barjih, gozdnih obrobjih, rečnih obrežjih in skalovju, ob gramoznicah in med prvimi rastlinami na gozdnih posekah; predvsem na vlažnih, rodovitnih, a tudi zmerno kiselkastih, kamnitih, peščenih ali povsem ilovnatih tleh; raste na svetlem ali v senci. Velike količine cvetnega prahu imajo poleg vrbe ive tudi jelša - Alnus glutinosa in topol - Populus alba.
Spomladanska resa - Erica carnea Spomladanska resa je grmiček s kipečimi poganjki, visokimi do 30 cm. Listi so zimzeleni, igličasti, do štirje v vretencu. Cvetovi so roza-rdeči, zbrani v gostem enostranskem socvetju. Cvetovi imajo po štiri majcene zrasle venčne liste. Čašni listi so enake barve kot venčni, zato jih boste zelo težko opazili. Velikokrat cveti tudi februarja, v milih zimah kot je bila leta 2007 pa tudi januarja
Vrba Iva - Salix caprea Spomladanska resa - Erica carnea Beli žafran - Crocus vernus albiflorus Rumeni dren - Cornus mas
Beli žafran - Crocus vernus albiflorus (imenovan tudi nunka) cveti tako kot pomladanski žafran v marcu in aprilu, vendar navadno nekaj kasneje kot pomladanski žafran. Od pomladanskega žafrana ga ločite po barvi cvetov, ki pa ni najbolj zanesljiv znak, saj boste našli tudi pomladanske žafrane z belimi cvetovi.
Rumeni dren - Cornus mas cveti zelo zgodaj pomladi z obilico rumenih zvezdastih cvetov, iz katerih se razvijejo užitni podolgovato jajčasti svetlo rdeči plodovi imenovani - drnulje. Čebele zelo rade obiščejo cvetove te nadvse zgodnje cvetočega grma.

April

Divja češnja - Prunus avium var sylvestris Zraste do 20 m visoko in ima precej redko krošnjo. Lepi beli cvetovi se v velikih množinah razvijejo hkrati z listi (aprila ali maja) in so na dolgih pecljih nameščeni v gostem kobulastim socvetjem podobnih šopih. Plod je kroglast in koščičast, sprva zelen nato rdeč ob zrelosti pa črn, velik 1 cm.
Semena raznašajo ptice, ki rade jedo plodove te rastline. Ko cveti jo vidimo po pobočjih marsikje a v glavnem posamična drevesa. Divja češnja je izhodna oblika številnim gojenim češnjam.
Ostrolisti javor - Acer platanoides cvete že v aprilu prej kot poženejo listi. Spada med najbolj medovita drevesa, kakor tudi beli ali gorski javor. V juliju ali avgustu najdemo na listih mano, katero čebele pridno prinašajo v satje. V naših gozdovih ga je vse več, tako da je vse bolj pomembna čebelja paša.
Divja češnja - Prunus avium var sylvestris Ostrolisti javor - Acer platanoides Regrad - Taraxacum officinale Topokrpi javor - Acer obtusatum
Regrad - Taraxacum officinale Večleten do 40 cm visok širokolistni plevel. Raste na rodovitnih, humoznih in vlažnih tleh. Zaradi globoke, vretenaste korenine ga je težko izkoreniniti, ker iz razsekanih delov zrastejo novi poganjki. Pridejo leta, ko čebelarji točijo regradov med, ki spada med zelo iskan cvetlični med.
Topokrpi javor - Acer obtusatum Zelo medovita rastlina, ki posebno dobro uspeva in se razvija v zgornje Kolpski dolini. Včasih zacveti že v marcu. Leta 2007 smo v Kostelu točili med topokrpega javorja po 20. aprilu. To je bilo moje najzgodnejše točenje medu

Maj

Sadno drevje: jablane, češnje, nekaj manj pa hruške, slive, ribez, maline in robide dajo čebelam pomembno količino medičine in obilico cvetnega prahu. V tem času čebelarji pobiramo iz osmukalnikov največ cvetnega prahu, katerega uporabljamo za pripravo najrazličnejših medenih izdelkov.
Jablana Hruška Cibora Smreka
Smreka - Picea abies medi v pazduhah mlajših vejic. Najpomembnejši povzročitelj na smreki je kaparska ušica Lecanium hemicriphum. Je dolgoživa. V juliju se prisesa na smrekove vejice in na njih ostane do spomladi naslednjega leta. Tedaj se iz temnorjave grahu podobne izboklinice izločajo debele kapljice. Na obseg medenja vpliva vreme, kakšno je bilo prejšnje leto, ko so se ušice pritrdile na stalno mesto. Dober pogoj je sončna lega ob robovih gozdov.

Junij

Lipa - Tilia platyphillos: cvete v drugi polovici junija, lipovec pa v prvi polovici julija. Botanična razlika med obema vrstama lipe na področju zdravilstva ni pomembna, njuni drogi imata enak učinek. Za naša čebelarstva je zelo pomembna. Posebno dobre paše so na področjih Dolga vas, Cvišlarji, Klinja vas, Koblarji in naprej na ribniško področje, Lipovec in okolica.
Lipa - Tilia platyphillos Malina - Rubus idaeus Robida - Rubus fruticosus L. Navadni gadovec - Echium vulgare
Malina - Rubus idaeus in Robida - Rubus fruticosus L. in še nekaj gozdnih rastlin so tudi pomembne paše za nagel razvoj čebeljih družin, ki konec junija doseže pri nas višek razvoja.
Navadni gadovec - Echium vulgare in travniška paša je v juniju tudi eden od pomembnih pašnih virov tako medičine kot cvetnega prahu. V tem času, se posebno v Kostelu najde tudi kakšen pravi kostanj, ki zacveti v gozdu in nam nekoliko obogati pridelek gozdnega medu.

Julij

Gozdna podrast, v juliju je velikokrat pokapana podrast pod jelko, javorji in drugim drevjem, na katerih proizvajalci mane (uši) ob ugodnem in ne prevročem vremenu proizvajajo za čebele in nas tako pomembno snov - mano.
Jelka - Abies alba za medenje hoje je najvažnejša zelena hojeva ušica (Lachnus pichtea). Z zeleno barvo in belimi hrbtnimi progami je odlično skrita pod spodnjo stranjo iglic. Ne pusti se vznemirjati, zato rada zbeži. Paše na jelki se dostikrat zavlečejo v avgust in celo v september. Ob tem času posebno konec julija se razvijejo tudi ušice na macesnih in boru. Ta med je zelo temen in nekoliko kiselkastega okusa. Posebno dobra pašna področja bora so na Kočevskem na Borovški gori. Najizdatnejše medenje je v zgodnjih jutranjih in zgodnje dopoldanskih urah. Gozdni med je v svetu vse bolj cenjen.
Gozdna podrast Jelka - Abies alba Nokota - Lotus corniculatus L. Facelija - Phacelia tanacetifolia Benth.
Nokota - Lotus corniculatus L.,
Bela plazeča detelja - Trifolium repens in ostale detelje so zelo dragocen izvor medičine na pašnikih in travnikih. Med je prvovrsten.
Posebno slasten je med Facelije - Phacelia tanacetifolia Benth. Katero seme nekateri čebelarji že sejejo za čebeljo pašo. Donosi so ob ugodnem vremenu do 800 kg na ha.

Avgust

Travniško cvetje: gadovec, poljski glavinec, materina dušica, potrošnik, ogrščica, vresje in ostale rastline so ene zadnjih virov hrane katero čebele nujno potrebujejo za uspešno prezimitev. Zato je ta paša zelo pomembna tudi za uspešen spomladanski razvoj.
Sončnica - Helianthus annuus je vsestransko uporabna. Sončnična semena vsebujejo veliko olja (najboljše sorte tudi do 50%), ki je uporabno za solate, za kuhanja in pečenje ter za proizvodnjo margarine. Semena so tudi odlična hrana za ptice, zunanje in tiste ki jih imamo v hiši. Čebele na sončnicah naberejo medičino, cvetni prah in tudi propolis.
Travniško cvetje Sončnica - Helianthus annuus Zlata rozga - Solidago virgaurea Rudbekija - Rudbeckia
Zlata rozga - Solidago virgaurea je dobra medovita rastlina, na kateri čebele nabirajo nektar in cvetni prah. Na približno 1 m visokih trdih steblih se razvije lep metlast cvet, ki ga čebele zelo rade obiskujejo. Ker cveti dolgo in včasih celo v jeseni, je pomembna za čebeljo pašo. Zadnje čase jo veliko sejejo ob avtocestah, najdemo jo pa ob potokih in rekah.
Rudbekija - Rudbeckia je precej visoka rastlina (do 1 m) z velikimi cvetovi (do 10 cm), zato ločevanje ne bi smelo biti težavno. Raste na humusnih tleh. Ko cveti jo čebele zelo rade obiskujejo.

September

Bršljan - Hedera helix je v septembru poleg travniške in zapoznele hojeve paše zelo dobrodošel vir medičine, mane in cvetnega prahu. Čebele ga sila rade obletavajo saj kakšno leto ob ugodnem vremenu polnijo tudi medišča. Na Kočevskem posebno pa v Kostelu je bršljana v izobilju, tako, da se nam ni bati, da si pridne čebelice ob pomoči čebelarja (sladkor) nebi nabrale dovolj peloda in medičine za dolge zimske dni.
Bršljan - Hedera helix Začetek cvetenja bršljana Materina dušica Jesenska vresa - Calluna vulgaris
Jesenska vresa - Calluna vulgaris je grmiček s kipečimi poganjki, ki ga bomo od avgusta do sredine jeseni opazili na zakisanih travnikih, predvsem na nekarbonatni podlagi. Vresa je na prvi pogled, pa tudi po imenu, zelo podobna spomladanski resi (Erica carnea) le da cveti v drugem letnem času in raste na drugačnih tleh (resa raste predvsem na kamnitih apnenčastih tleh), kar nekatere ljudi navaja k napačnemu mnenju, da resa cveti dvakrat na leto.

Ker paše na kočevskem ne zadostijo zimski in zgodnje spomladanski porabi moramo čebelarji čebelje družine še dokrmiti v septembru z zalogami sladkorne raztopine.

Črpanje virov:

Praktično čebelarjenje 1956 dr. Jože Rihar
Internetna stran: Zaplana net
Foto album medovitih rastlin, Čebelarstvo MA-JA

Uredil Branko Obranovič

Pišite mi !!!