SLADKORNA BOLEZEN IN MED

Grozdni sladkor v krvi imenujemo krvni sladkor v katerem naj bi bilo od 3,6 - 6,1 milimola na liter krvi. Bistvo sladkorne bolezni je motnja pri presnovi ogljikovih hidratov. Ogljikovi hidrati (škrob, sladkor) se v prebavilih razgradijo v enostavne sladkorje (fruktozni, glukozni in mlečni sladkor). Pomanjkanje insulina ali prevladovanje posameznih hormonov povzroča povečanje krvnega sladkorja in slabšo izrabo grozdnega sladkorja v celicah. Nastaja sladkorna bolezen z značilnimi znaki: lakota, povečanim izločanjem seča, utrujenostjo, žejo in hujšanjem.
Med je za polovico manj nevaren kot grozdni sladkor, saj ga polovica odpade na sadni sladkor, ki v organizmu ubira drugo pot. Zdravniki si glede sadnega sladkorja niso popolnoma enotni. Nekateri dopuščajo bolnikom do 80g sadnega sladkorja na dan, drugi pa le 10g. Tudi stopnje bolezni so različne.
Sodelovanje med zdravnikom in bolnikom je nujno potrebno. Ko je ugotovljena dopustna količina, se lahko drugi ogljikovi hidrati nadomestijo z medom, saj čisto brez sladkorja tudi diabetiki ne morejo živeti.
Zanimive so ugotovitve, če diabetik vzame enako količino medu in grozdnega sladkorja. Pri zaužitem medu se mu sladkor celo zniža. Učinek medu je pri diabetikih neprimerneje očitnejši kot pri zdravih ljudeh. Čeprav so se opisani poizkusi iztekli zelo ugodno, je treba bolnike s sladkorno boleznijo posvariti pri uživanju večjih količin medu na svojo roko in brez zdravniškega nadzorstva.

VIRI: MED in ZDRAVJE prim. dr. Peter Kapš

(CITAT dr. Petra Kapša na predavanju v Novem mestu)
Vsak sladkorni bolnik, vseeno je ali je na tabletah, dieti ali inzulinu - vsak sladkorni bolnik lahko je med, vendar približno polovico manj kot zdrav človek. To je tako, pavšalno in na kratko.
Seveda pa se mora o tem posvetovati s svojim zdravnikom.