1900

2010

PREDSTAVITEV NAŠE ČEBELARSKE DRUŽINE

Naše čebelarsko društvo trenutno šteje 15 aktivnih članov, ter dva častna člana, ki zaradi svoje starosti žal ne čebelarita več.
Naš najstarejši aktivni član g. KOSER Bruno ima že preko 80 let in čebelari že več kot 50 let, najmlajši pa jih ima nekaj čez trideset.
V naši Čebelarski družini si zelo prizadevamo vpeljati v čebelarstvo najmlajše otroke, zato jim vsako leto v vrtcih organiziramo predavanja na temo čebelarjenja.
Življenje čebel jim poskušamo približati v zato prirejenih steklenih panjih, kjer je moč opazovati te pridne čebelice. Za otroke je to enkraten dogodek. Upamo, da bo naše delo obrodilo sadove.
Naša največja čebelarja sta:
* PAVLOVIČ Slavko z ženo Jolando, ki čebelarita s približno 100 družinami in desetimi nakladnimi AŽ družinami, na dveh lokacijah v Logu in v Žetalah
* BUKŠEK Zvonko, ki ima približno 80 družin tudi na dveh lokacijah in sicer doma v Rogatcu in v Logu.

Dva čebelarja čebelarita s približno 50 - imi družinami, ostali pa med 5 in 24 čebeljimi družinami.
V naših vrstah imamo tudi enega čebelarja, ki čebelari z nakladnimi LR 2/3 panji in je edini s takšnim panjskim sistemom v naši Čebelarski družini
Seveda pa število naših čebeljih družin močno niha glede na težave in uspešnost našega zdravljenja pred nadležnimi čebeljimi boleznimi, kot so varoja in podobno. Ker je velik del našega pašnega okoliša poraščen z gozdovi, je glavna paša naših čebel akacija, ki nam daje tudi največ pridelka, za njo pa rahlo zaostaja kostanjeva paša, ki pa žal zadnja leta, zaradi bolezni kostanja, vse bolj upada.
Ob koncu spomladi natočimo tudi nekaj cvetličnega medu, donos pa je manjši, ker ni v naših krajih veliko sadovnjakov in ostalega sadnega drevja, čebele v glavnem naberejo medičino po travniških livadah in gozdovih, ki jih ne manjka naokrog.
Torej naši medovi niso onesnaženi s strupi ki jih v okolje pušča težka industrija in pa večja integrirana kmetijstva in sadjarstva.
Vse to gre v prid našim čebelam in čebeljim pridelkom na katere smo lahko ponosni in jih kar uspešno prodajamo na svojih domovih.
Zaradi lažje prodaje in dokazovanja kvalitete, bomo naše medove opremili z znakom kontrolirane kakovosti s strani ČZS.
S tem bomo dosegli večjo prepoznavnost in zaupanje v kvaliteto.

USTANOVITEV DRUŠTVA

Leto 1900

Zapisnik o ustanovitvi Čebelarskega društva Rogatec

Ustanovitev našega Čebelarskega društva Rogatec sega v davno leto 1900, žal se je dokument o datumu ustanovnega zbora izgubil, obstaja pa letnica s podatki tedaj prisotnih članov.
Na ustanovnem zboru so bili prisotni:

ČEBELARSKO DRUŠTVO ROGATEC VSE DO DANES

Žal so se vsi zapiski iz obdobja med obema vojnama, o delovanju družine izgubili, je pa ostalo obdobje zaznamovano v spominu starejših čebelarjev.
Spomnijo se, da so v začetku 20. stoletja čebelarji v okoliških krajih čebelarili v pletenih koših iz vrbovih šib, ki so bili premazani z ilovico in kravjekom. Nekoliko kasneje so za pletenje že uporabljali slamo, ti panji so bili prvotno zgoraj koničasti, kasneje pa že ravni, imeli so tudi matično rešetko.
Čebelarji v Čebelarskem društvu Rogatec, ki so bili premožnejši so si nabavili modernejše panje Dunajčane.
Ker ni imela novo ustanovljena družina nobenih sredstev, ji je čebelarska organizacija iz Dunaja podarila 10 panjev Dunajčanov, eno emajlirano točilo in stiskalnico za vlivanje satnic.
Po 1. svetovni vojni so Slovenski čebelarji ustanovili ČEBELARSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO, ki je izdajalo tudi strokovno literaturo SLOVENSKEGA ČEBELARJA.

Knjiga Umni čebelar (1907)	Slovenski čebelar

Število čebelarjev v društvu, med obema vojnama, se je gibalo do 25 članov.
Čebelarji Mariborskega in Celjskega okrožja so ustanovili ZVEZO ČEBELARSKIH DRUŠTEV za spodnjo Štajersko s sedežem v Celju. Vodil jo je g. Henrik PETERNEL (upokojeni župnik – begunec iz Primorske). Prav on je poskrbel, da so čebelarji začeli postopoma čebelariti v AŽ panjih.
Po vojni je Čebelarsko društvo štelo 35 članov, 3-4 čebelarji so začeli voziti čebele na ajdovo pašo na Ptujsko polje.
Leta 1956 so na občnem zboru zapisali, da je bilo leto 1955 najslabše v zadnjih tridesetih letih, zaradi zime, ki se je začela šele marca in je trajala vse do konec aprila.
Poletje je bilo zelo deževno, tako da so se čebele zelo slabo razvijale in imele slab donos.
Slabe letine so bile tudi v naslednjem obdobju, število članov pa se je gibalo do leta 1980 med 22 in 30 največ jih je bilo leta 1965.
Po letu 1980 se giblje število čebelarjev med 10 in 15 je pa začel delovati na osnovni šoli v Rogatcu ČEBELARSKI KROŽEK, ki sta ga vodila ga. Jasna PREVOLŠEK in g. Iztok KODRIČ.
Medex je pomagal postaviti čebelnjak za dvanajst čebeljih družin, katerega so urejali krožkarji s svojima mentorjema.
Krožek je po kakšnih desetih letih prenehal z delovanjem, zaradi slabega zanimanja, upravljanje čebelnjaka pa je prevzel naš član g. Posl Vlado.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je povprečna starost naših članov preko 60 let in kaj hitro se lahko zgodi, da se nam bo članstvo prepolovilo.
Torej se moramo kar aktivno vključiti v delo z mladimi in v naslednjih letih iz njihovih vrst pridobiti kakšnega člana.
Starejša populacija čebelarjev je problem cele Slovenije in pa tudi širše, čebelarstvo danes ni več dobičkonosno, zaradi vseh težav, ki jih lahko zasledite preko medijev.
Upamo in verjamemo pa, da bomo kos vsem oviram in da bomo uspešno nadaljevali po poti, ki so nam jo začrtali naši dedki pred stodesetimi leti, mislimo da je to naša dolžnost.

Zapisnik ob 75 letnici delovanja družine

Še nekaj detajlov iz zapisnika leta 1975

NAJPOMEMBNEJŠI ČEBELAR V ZGODOVINI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA Rogatec

g. STEFANCIOSA Anton

Evidenčni karton g. Stefanciose

Inventarni list

OSTALI POMEMBNI ČEBELARJI, KI SO ZAZNAMOVALI NAŠE ČEBELARSKO DRUŠTVO Rogatec

SEKIRNIK Simon

Sekirnik Simon - prvi predsednik Čebelarskega društva Rogatec

Nadučitelj iz Donačke Gore in soustanovitelj Čebelarskega društva Rogatec.
Je bil tudi prvi predsednik društva.

FIŠER Jakob

Iz Stojnega sela, je bil soustanovitelj Čebelarskega društva Rogatec, prvi je pričel voziti čebele na pašo. Prav tako je začel prvi čebelariti v AŽ panjih na tem področju. Vrsto let je bil podpredsednik in odbornik Čebelarskega društva.

NOVAK Jože

Vrsto let odbornik in tajnik Čebelarskega društva, ter čebelar vse od leta 1936.
Žal pa nas je zapustil leta 2009 in ni dočakal te slovesnosti.

OSVALDIČ Jože

Vrsto let blagajnik družine, ter čebelar, ki je nasledil na mestu predsednika g. Stefancioso.
Svoje znanje je z veseljem prenašal na mlajše čebelarje.
Pri njegovem čebelnjaku v Rogatcu je organiziral veliko predavanj.

KOSER Bruno

Blagajnik z najdaljšim stažem v čebelarski družini, čebelar več, kot 50 let, ki čebelari še danes.

DOSEDANJI PREDSEDNIKI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ROGATEC

Skoraj neverjeten je podatek o predsedovanju g. Stefanciosa.
Gospod Stefanciosa je predsedoval Čebelarskemu društvu Rogatec 56 let, v tem obdobju je v delovanju Rogaških čebelarjev pustil pečat, ki ga ne smemo nikoli izbrisati.

DOSEDANJI TAJNIKI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ROGATEC po letu 1955

DOSEDANJI BLAGAJNIKI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ROGATEC

po letu 1955

ČLANI NAŠEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SO: (1.1.2011)

PRIDRUŽENA ČLANA

ČASTNI ČLAN

NAJSTAREJŠI ČLANI ČEBELARSKEGA DRUŠTVA Rogatec (1.1.2010)

TRENUTNO VODSTVO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA Rogatec (2008 - 2012)

DOBITNIKI PRIZNANJ ČEBELARSKEGA DRUŠTVA Rogatec

Antona Janše III. stopnje:

Antona Janše II. stopnje:

Antona Janše I. stopnje:

PREDSTAVITEV NAŠIH ČLANOV:

POLAJŽER Jože iz Dobovca roj 1942.

Sedanji predsednik društva in upokojenec, je zelo marljiv in vesten čebelar, čebelari s približno 60 AŽ družinami v Dobovcu pod Sv. Rokom. Čebelariti je začel leta 1972, ko je na bližnjem drevesu našel prvi roj.
Na samem začetku ni imel nobenih izkušenj s čebelarstvom jih pa je pridobil z izobraževanji, tako je tudi položil leta 2004 NPK - čebelar.

Družinsko čebelarstvo PAVLOVIČ iz Loga Matevž roj. 1938, Slavko roj. 1964, Jolanda roj. 1967

Začetki čebelarstva pri Pavlovičevih segajo v leta pred 1960, ko se je čebelarstva lotil oče Matevž, ki še čebelari tudi danes in je imel do 15 čebeljih družin. Leta 2004 se čebelarstva lotil sin Slavko, 2009 pa še žena Jolanda, danes imajo približno 130 čebeljih družin v AŽ panjih ter 15 družin v nakladnih AŽ panjih.
Na svojem čebelarstvu imajo razstavljene stare panjske sisteme, ki so tudi naseljeni in si jih z velikim veseljem ogledujejo obiskovalci.

Pogled na družinsko čebelarstvo
Majhen paviljonček za oglede	Matevž pred starim čebelnjakom

G. KRIŽAN Jože iz Loga
Je eden izmed starejših čebelarjev z zelo veliko ljubeznijo do čebel, tudi pri njem boste lahko nabavili odličen kostanjev med.

G. ROZMAN Tomaž iz Rogatca
Dokler je služboval v Mariboru je imel čebele na Hrvaškem, ko pa se je upokojil si je postavil manjši čebelnjak v Rogatcu.

G. RAZBORŠEK Branko iz Trličnega
Čebelari v idiličnem kraju Trlično, čebelnjak je obdan s prostranimi gozdovi, predvsem lipe.

G. BUKŠEK Vili iz Rogatca roj. 1965
Do pred treh let je čebelaril s 24 družinami, trenutno je član našega društva nima pa nobene čebelje družine.

G. REBIČ Anton iz Rogatca
V Rogatcu čebelari s približno desetimi čebeljimi družinami.

G. KOSER Bruno iz Rogatca
Je najstarejši med našimi aktivnimi člani.
Lov je zamenjal s čebelami, torej je čebelar z vsem srcem. Njegov čebelnjak nad gradom Strmol je obdan z akacijevimi gozdovi.

G. BUKŠEK Anton iz Rogatca
Vrsto let največji čebelar Čebelarskega društva Rogatec s približno 100 čebeljimi družinami. Čebelari v treh čebelnjakih, doma v Rogatcu, v Žahenbercu in v Logu.
Tudi pri Antonovem čebelnjaku je bil speljan marsikateri čebelarski sestanek.
Leta 2004 je položil NPK- čebelar.

Anton pred svojim čebelnjakom v Rogatcu

Čebelnjak v Žahenbercu

G. MIKOLIČ Martin iz Rogatca roj. 1950
Kljub vsem svojim obvezam si najde čas tudi za čebele.
Čebelariti je začel, ko je prevzel čebelnjak pod Sv. Donatom, od ženinega starega očeta. Čebelari s 15-imi čebeljimi družinami.

G. CRNOGAJ Drago iz Rogatca
Je naš najmlajši čebelar, po članstvu v Čebelarskem društvu.
Za čebele ga je navdušil dolgoletni član Čebelarskega društva Vladimir Vekič, ki je tudi njegov mentor.
Čebelari v majhnem čebelnjaku sredi Rogatca s 6-imi čebeljimi družinami.

G. POSL Vlado iz Rogatca roj. 1959
Spada med naše večje čebelarje, čebelari na lokacijah v Ženčaju in v Imeno, upravlja pa tudi dva čebelnjaka in sicer čebelnjak Muzeja na prostem in osnovne šole Rogatec.
Je tudi zelo aktiven član Čebelarskega društva in predsednik nadzornega odbora.
Čebelari s 60-imi čebeljimi družinami.
Tudi Vlado ima položeno NPK - čebelar.
Pri Poslovih se je čebelarstva lotil že eden izmed sinov.

Šolski čebelnjak

Čebelnjak Muzeja na prostem

G. REBIČ Julijan iz Cest pri Rogatcu
Je najmlajši čebelar in edini, ki se je posvetil nakladnemu čebelarstvu. Čebelariti je začel leta 2005 na svojem domu. Ima pa tudi stojišče v Strmecu pri Florjanskem mostu. Julijanov čebelarski mentor je bil g. Andolšek iz Cerovca.
Čebelari s 40 - imi čebeljimi družinami.
Je zelo aktiven član in blagajnik Čebelarskkega društva.

Julijan pred svojim stojiščem doma

in v Strmecu

G. ČUJKO Filip iz Cest pri Rogatcu

G. KORES Miran iz Loga

ČASTNI ČLAN Čebelarskega društva Rogatec

G. OSVALDIČ Jože iz Rogatca
Dolgoletni zelo aktivni član Čebelarskega društva Rogatec, ki je opravljal različna dela v društvo, kot je blagajnik, nasledil pa je tudi predsedniško mesto po g. Stefanciosi. Čebelariti je začel pred drugo svetovno vojno v panjih Dunajčanih, kasneje je prešel na čebelarjenje z AŽ panji. Čebelaril je s približno dvajsetimi čebeljimi družinami.
Marsikateri starejši čebelar se z veseljem spomni poučnih predavanj in sestankov pred Osvaldičevim čebelnjakom.

pred svojim nekdanjim čebelnjakom

PRIDRUŽENA ČLANA Čebelarskega društva Rogatec

G. PISLAK Janko iz Apač - roj. Novembra 1934 in

POSL Silvo iz Čače vasi

ČEBELARJEVA LJUBEZEN

Kdor hoče lizat med, se ne sme bati pikov Sapfo, fragm.113

Čebelarstvo je hujše kakor zaljubljenost, čebelarstvo je strast, najhujša izmed vseh strasti, najmočnejša in najbolj divja.

Čebelarstvo je kakor razbolela rana, obroč okoli srca, ki te stiska noč in dan, čebele te spremljajo povsod.

Čebelar in zaljubljenec sta vedno duševno odsotna. Iz čebelarja 1-2 letnik 1951 (napisal Inocenc REVAJ)