|
Zgodovina našega Rogatca sega kar nazaj v preteklost. Srednjeveški Rogatec je dobil Trške pravice že nekje med 14. in 15. stoletjem torej že kar nekaj stoletij nazaj... Danes je naša občina Rogatec najbolj poznana po: MUZEJU NA PROSTEMMuzej je nastal prvotno kot rojstna hiša našega rojaka - pesnika Jožeta Šmita, kasneje pa so ga vodilni možje občine skupaj s TIC Rogatec zelo razširili.Stoji ob križišču cest med Rogatcem in Ptujem ter Majšperkom. | ||
| ||
Na območju muzeja je moč videti več izvirnih objektov:
| ||
| ||
DONAČKI GORIZa Rogatcem se dviga v nebo visoka Donačka gora - Štajerski Triglav. | ||
| ||
| Ima svojo značilno obliko treh vrhov. Na srednjem je postavljen velik križ sezidan iz kamenja. Z vrha Donačke gore je ob lepem vremenu zelo lep razgled po okoliških krajih, vse do Maribora, Ptujskega polja in na del hrvaškega Zagorja. Gozdovi v območju Donačke gore so zaščiteni, kot naravni rezervat. DVORECU STRMOL IN GRADU ROGATECDvorec Strmol leži nad levim delom trga, zgrajen je bil v 15. stoletju.Dvorec je lepo obnovljen z večnamenskimi prostori, med ostalim tudi s poročno dvorano. Grad Rogatec leži nad desnim delom trga nad cerkvijo sv. Jerneja in je v ruševinah. Zgrajen je bil v 11. stoletju. CERKVI Sv. JERNEJANad trgom stoji mogočna farna cerkev sv. Jerneja iz 18. stoletja. Prvotna cerkev je bila postavljena na drugi lokaciji že v 14. stoletju.Malce desno še višje pa cerkev sv. Hiacinte, ki je bila zgrajena prav tako v 18. stoletju. | ||
| ||
MARIJINEM KIPU V TRGUSredi trga stoji lep Marijin kip, ki je bil postavljen v 17. stoletju, ko je v teh krajih morila Bolezen tistih časov - kuga.IZVIRU REKE SOTLEZa mejno reko Sotlo je verjetno slišal že vsak Slovenec. Reka izvira pod grebenom kjer mejijo tri občine, Rogaška, Žetalska in občina Macelj iz sosednje Hrvaške.Na mestu izvira je urejen manjši studenec , do njega vodi lepo markirana planinska pot. | ||
| ||
MEJNEM PREHODU ROGATECIz starejše zgodovine pa moramo omeniti:KAMNOSEŠTVOZelo pomembno vlogo v razvoju naših krajev je imelo kamnoseštvo, ki sega v 17. stoletje. V kar nekaj kamnolomih v Logu, | ||
| ||
| so zase in za svoje družine služili kruh naši stari očetje in še starejši. Izdelki iz ročno klesanega kremenovega peščenjaka so bili poznani daleč naokoli. Mojstri svojega poklica so izdelovali od najmanjših brusnih kamnov, do velikanskih brusov, ki so jih morali do železnice v Dobovcu voziti z lesenimi vozovi v katere so bili vpreženi od dva do trije pari volov. V potoku , ki teče mimo naše domačije so še danes vidni sledovi koles, ki so se zarezala globoko v kamnito potočno strugo. | ||
| ||
| Kasneje so že za svoj transport uporabljali ozkotirno železnico, po kateri so ročno potiskali vagončke navkreber, nazaj proti dolini so pa morali kar močno zavirati, da jim ni ušel vagon s tovorom v dolino. Ker je bilo klesanje kamna zelo naporno delo, zaradi kamnitega prahu, ki se je kopičil v pljučih kamnosekov pa je umrl marsikateri možakar v svojih mlajših letih so v prejšnjem stoletju kamnolome zaprli. Spomini nanje pa še vedno živijo. STARA GLAŽUTAV Trličnem blizu izvira reke Sotle je v začetku prejšnjega stoletja delovala stara glažuta, ki je bila predhodnica današnjim tovarnam stekla Vetropak na HR in Steklarna v Rogaški Slatini. |
