Prvi večji poseg v čebeljo družino
Tako kot februar je bil na Kočevskem zelo mrzel mesec tudi marec. V Kočevju smo v začetku marca izmerili tudi najnižjo temperaturo letos, kar -25 °C, tako da čebele polna dva meseca (64 dni) niso izletele iz panjev. Zadnja tretjina meseca marca je bila zopet malo podobna spomladi tako, da so se čebele otrebile in prinesle cvetni prah iz leske in prvega spomladanskega cvetja.
Če smo čebelje družine jeseni dobro nakrmili, se aprila ne bi smeli bati, da jim bo zmanjkalo medenih zalog. Kljub temu pa moramo pogledati, kolikšne so zaloge hrane v posameznem panju. Lahko se zgodi, da je bila katera družina žrtev tihega ropa, zato ima premajhno zalogo hrane. Taki družini moramo nemudoma pomagati. Na vsako stran gnezda dodamo sat s hrano, ki smo ga jeseni shranili prav za ta namen. Sat damo za nekaj ur na toplo, da se nekoliko ogreje.
Aprila se že pojavijo obdobja toplih dni. Temperatura se lahko včasih zviša tudi do 25 °C. Ta mesec zacveti obilo cvetov, na katerih čebele nabirajo medičino in cvetni prah. Nepredvidljivo je lahko le vreme, ki lahko občutno zmanjša bero. Če je vreme lepo, čebele obletavajo spomladansko reso, ki še vedno lahko cveti v senčnih legah, vrbo, oljno repico, ki jo zadnja leta sejejo v večjih količinah za pridobivanje biodizelskega goriva za avtomobile, in regrat, na katerem sem pred leti natočil po 5 kg medu na panj. Ob koncu meseca aprila začne v Kostelu na Kočevskem cveteti tudi divja češnja, ki je pomemben dejavnik v razvoju čebeljih družin. V drevoredih in parkih zacveti javor, v sadovnjakih pa začne cveteti sadno drevje. Na nekaterih pasiščih čebelarji celo točijo češnjev med, ki je zelo okusen. 
Tako izobilje v naravi povzroči v čebeljem panju pravo razvojno eksplozijo. Močnim čebeljim družinam lahko ob koncu meseca zmanjkuje satja za zaleganje, za presežke cvetnega prahu in zaloge medičine. V močnih čebeljih družinah se že budi gradilni nagon, ki ga znajo spretni čebelarji s pridom izkoristiti. Prvi protirojilni ukrep: Če se nam obeta nekaj lepih dni, hkrati pa opazim, da družine podsedajo skoraj po celi podnici plodišča, se odločim za pregled in prvi pritirojilni ukrep. Ob lepem nevetrovnem vremenu, ko pašne čebele odletijo na pašo, si pripravim kozico za morebitno odlaganje polnega medenega satja. Iz plodišča vzamem sat s hrano, ob zalego pa vstavim gradilni satnik, v katerega sem že prej (na zgornjo stran) vstavil ozek trak satnice, da bodo čebele takoj začele graditi satje. Ko vidim, da so čebele po nekaj dneh začele graditi satje in da ga je matica takoj zalegla, na nasprotno stran ob gnezdo vstavim satnik s satnico, ki jo poškropim s sladkorno raztopino.
Medišče, ki je bilo do tedaj pokrito z lesonitno ploščo, odprem in na sredino nad gnezdo premestim krajna medena sata iz plodišča. Hrano na satih odprem z vilicami, tako da začnejo čebele medene zaloge prenašati v tiste dele gnezda, ki so zanje najprimernejše. Tako dosežem polno zaposlitev in optimalen razvoj čebeljih družin. Čebeljim družinam s tem podaljšam čas priprave na rojenje. Pri nekaterih družinah pa se rojilno razpoloženje niti ne pojavi. Paziti pa moramo, da medišča ne odpremo prehitro, saj bi s tem ne dovolj močnim družinam le škodili, družine pa se ne bi razvile optimalno in v predvidenem času.
Drugo napako naredimo, če zamudimo pravi čas za razširitev družine v medišče. Družina se vsede na roj in le stežka bomo preprečili izrojitev. Pri našem delu zdaj še ni toliko pomembno, da čebelje družine zgradijo čim več satja, ker bo za to še čas maja in junija, pomembno pa je, da družina ne sede na roj ter da ima dovolj prostora za zaleganje. Torej, naša opravila so usmerjena zgolj v zaposlitev čebelje družine ter zmanjšanje rojilnega razpoloženja, saj rojenje odvrača čebele od nabiranja medičine in zmanjšuje donose medu. Torej, aprila po navadi nastavljamo medišče le z manjšo zalogo hrane in satja iz rezerve. S tem namreč ne prizadenemo gnezda. Čebele sicer porabijo nekoliko več energije za ogrevanje večjega prostora, vendar s tem hkrati povečamo prostor za presežke čebel v plodišču.
Zdrava in močna čebelja družina v normalnih razmerah v letu dni porabi od 80 do 90 kg medu in približno 30 kg cvetnega prahu. Samo aprila porabi približno 5 kg hrane, torej trikrat več kot marca. Čebelar, ki bo poskrbel, da bo v panju vedno dovolj hrane v razmerju 3 : 1, bo imel močne in zdrave čebelje družine, te pa mu bodo ves trud večkratno povrnile. Gonilo za razvoj čebelje družine je obilna zaloga hrane v panju.
Nekatere čebelje družine naberejo tudi trikrat, štirikrat več medu kot preostali panji. Pogoj za to je zanesljivo močna zdrava čebelja družina. Če primerjamo stroške za družine, ki pridelajo manj medu, s stroški za rekorderje, vidimo, da so stroški za slabiče pravzaprav večji kot stroški za družine z rekordnimi donosi. Slabič zahteva od čebelarja veliko dela in truda in še vedno ostane slabič.
Ruski znanstvenik Taranov je pri poskusih s čebeljimi družinami ugotovil, da je čebelja družina z enim kg čebel, to je s približno 10.000 čebelami, nabrala 7 kg medu. Panj, v katerem je bilo 40.000 čebel, pa je nabral 49 kg medu, torej sedemkrat več. Ob teh podatkih morajo biti vsa naša prizadevanja usmerjena v vzrejo čim močnejših čebeljih družin.
V zadnjem času nekateri pašni viri slabijo. Kostanj boleha za rakom. Intenzivne kmetijske površine s strupenimi škropivi uničujejo čebelje družine kot še nikoli prej. Dogaja se, da paša, ki ostaja za čebele, traja le nekaj dni. Uspešno jo bomo izrabili le z izjemno močnimi družinami, v katerih je armada pašnih čebel, saj bodo samo takšne družine napolnile medišča. Aprila pa se za nekaj dni lahko tudi ohladi, pojavijo se mrzli dnevi z dežjem ali s snegom. Tedaj čebele trpijo zaradi pomanjkanja vode. Čebele se še lahko zberejo v gručo in zapustijo zaležene sate. Zalega se prehladi, zboli in odmre V teh primerih se lahko pojavijo različne čebelje bolezni, kot je na primer poapnela zalega. Največkrat pa se prehlajena zalega pojavi zaradi podhladitve, ki nastane, če čebele zapustijo zalego, ali zaradi dolgotrajnega pregledovanju zalege ob mrzlem oz. vetrovnem vremenu. Podhlajeno zalego najdemo na krajnih satih. Prehlajene ličinke so rumenkasto bele barve. Ob dolgotrajnih ohladitvah so poškodovane celo bube. Če je število odmrlih ličink in bub tako veliko, da jih čebele ne morejo odstraniti, se lahko pojavijo tudi klinični znaki glivičnih in bakterijskih bolezni, kakršna je huda gniloba, če so v družinah prisotni povzročitelji le teh. Zato naj bodo panji v osrednji Sloveniji toplo odeti do sredine maja.
Nasveti za april
Skrbno si zapisujmo dogajanja v posameznem panju, da ne bomo po nepotrebnem odpirali panjev, ki smo jih pregledali pred tednom dni.
Vsa opravila pri čebelah izvajamo premišljeno, čim hitreje in mirno, brez sunkovitih prijemov, tako da čebel ne zmotimo pri njihovem delu in da gnezda ne ohlajamo po nepotrebnem. Pripravimo si vse potrebno orodje: kozico, dleto, nož, omelo, grebljico za čiščenje podnice, sipalnik, primerno kadilo (sam uporabljam strohnjen les). Pri delu s čebelami bodimo vedno čisti in v sveži obleki iz svetlega materiala. V čebelnjaku imejmo tudi vedro s čisto vodo in milo, da si lahko večkrat umijemo roke. Še bolje je, če imamo blizu čebelnjaka tekočo vodo. Če aprila pade sneg, čebelam preprečimo izletavanje iz panja po vodo. Čebela namreč snežno svetlobo zamenja za svetlobo neba. Ko izleti iz panja, se v zraku obrne, zleti v sneg, tam pa otrpne in umre. Tako izgubimo na tisoče čebel in panji so nenadoma prazni. Na brade panjev namečimo sneg, da čebele z notranje strani panja dobijo prepotrebno vodo.
V lanskih opravilih je g. Danilo Bedek napisal, naj bodo utori na satnikih spodaj. Sam sem se držal tega navodila in ugotovil, da so na ta način čebele zares lepše izdelale satje. Satje pa ni samo lepše, ampak je v njem tudi večje število celic, poleg tega pa je sat močnejši in pri točenju iz deviških satov tudi trdnejši. Med prevozom prevozne enote iz Semiča, kjer sem imel čebele na paši, v Kočevje se ni sesedel niti en sat, čeprav je bilo v panjih po šest do sedem deviških satov. Zato tedaj, ko boste vstavljali satnike s satnicami v panje, poskusite to storiti na ta način. Delo se vam bo obrestovalo.
Aprila je še čas, da pokličete območnega veterinarja iz NVI, ki bo pregledal vaše rezervne družine, namenjene za prodajo, ter vam izdal potrebno zdravniško dovoljenje.
Še vedno je dovolj časa, da si pripravite čim več satnic in jih vstavite v nove ali prekuhane stare satnike. Nezadržno se bliža mesec maj in s tem vrhunec razvoja čebeljih družin. Čebelarji prevaževalci tudi poskrbite za brezhibnost svojih vozil, preskrbite si vsa dovoljenja za prevoz ter dovoljenje za pasišče, ki ga dobite pri poverjeniku za pasišče pri tistem ČD, na območje katerega nameravate prepeljati čebele. Potrjeno zdravstveno spričevalo naj bo vidno nameščeno na vozilu.
Včasih se pojavi prava epidemija poapnele zalege. Proti tej čebelji bolezni še ni učinkovitega sredstva, ki ne bi imelo stranskih učinkov. Poapnelo zalego preprečujemo zlasti tako, da skušamo pridobiti čim močnejše družine, pa tudi z menjavo starega satja, razkuževanjem satja, z menjavo matice. Delno pomaga tudi razkuževanje podnice panja z domačim jabolčnim kisom.
Tisti čebelarji, ki želite pridobivati cvetni prah, si kupite ali naredite osmukalnike za cvetni prah. Najprimernejši mesec za pridobivanje cvetnega prahu je prav maj. Če sodite, da vaše družine ne bodo dovolj močne za glavno pašo, lahko v drugi polovici aprila čebele dražilno krmite z manjšimi količinami s sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1. Zdaj bodo družine ves sladkor z lahkoto predelale v grozdni sladkor in ga takoj uporabile za krmljenje zalege. Pomemben dejavnik za boljše zaleganje matice je tudi stalen donos cvetnega prahu. Dodatno začnemo krmiti najkasneje 40 dni pred predvideno pašo.
Zato, drage čebelarke in spoštovani prijatelji čebelarji, april je mesec velikih priprav na novo sezono. To je tudi čas, ko smo polni elana in ko imamo tudi veliko dela. Priporočam vam, da navodila preberete še enkrat, pri delu pa vam želim veliko uspeha - in NAJ - MEDI!
Čebelarski rek
Pameten čebelar se varuje čebeljih pikov.
