Mesečna navodila za september

Pred nami je še zadnji natančen pregled čebeljih družin pred zazimitvijo. Ocenili bomo predvsem kakovost matice, zdravstveno stanje čebeljih družin ter zalogo hrane.
Septembra paša skoraj usahne, medeni viri pa se sušijo. V Kostelu na Kočevskem je bila letošnja pašna sezona izjemno slaba. Pašni viri so bili sicer dobro nastavljeni, vendar je vreme naredilo svoje. Nekateri čebelarji so natočili komaj nekaj več kot deset kilogramov medu na panj. Po navadi imajo čebele v Kostelu septembra še ugodno jesensko pašo na bršljanu in na travniškem cvetju na obronkih gozdov. Ob Kolpi še pozno v september cveti zlata rozga, ki daje velike količine cvetnega prahu, ta pa je v tem obdobju zelo pomemben za razvoj še zadnjih izleženih dolgoživih zimskih čebel.
Večina čebelarjev, ki čebele prevažajo na pašo, se septembra vrne na svoja stalna stojišča na prezimovanje. Sredi septembra moramo poskrbeti za dokrmljenje čebeljih družin za zimsko zalogo. To storimo čim prej, tako da to delo opravijo še letne kratkožive čebele, ki bodo do zime tako ali tako odmrle. Konec septembra še enkrat pogledamo družine, za katere sumimo, da imajo premajhno zimsko zalogo hrane. Po potrebi jih dokrmimo. Dajmo jim raje nekoliko več kot premalo, saj nikoli ne vemo, kako dolga bo zima.
Iz izkušenj vemo, da občasno lahko še septembra medi hoja. Ta med pa ni primeren za zimsko prehrano čebel in ga moramo nemudoma zamenjati s sladkorno raztopino v razmerju 1 : 1 ali največ 4 : 3 (štirje deli sladkorja in trije deli vode). Približno tako redka je tudi medičina, čebele pa najraje jemljejo prav raztopino v takem razmerju. Raztopini dodam rmanov čaj ali izvleček česna. Ker mana pozimi, ko ni izletnih dni, slabo deluje na prebavni trakt čebel, vstavimo na mesto, s katerega smo iz plodišč odvzeli manin med, prazno lepo izdelano satje, ki naj bo vsaj trikrat zaleženo. Iz plodišč, v katerih je manin med, zaležene sate premestimo v medišče nad gnezdo, da se izležejo še zadnje čebele, satje pa čez zimo shranimo in ga znova uporabimo spomladi, ko širimo gnezda, ali pozneje za narejence.
Morebitne oslabele družine pridružimo močnim družinam z mladimi maticami.
Ker je pred vrati jesen, čebele, zlasti če ni paše, rade stikajo naokoli, da bi našle kakšen vir medičine za svoje želodčke. Privabi jih sladkor na načetem zrelem sadju, ki so ga poškodovali ptiči ali ose.
Pri družinah, ki smo jim zamenjali matice, preverimo zalego. Če pregledujemo satje, moramo biti zdaj posebej previdni, da ne poškodujemo matice. Če družina nima zalege, preglejmo, ali sploh ima matico. Če jo najdemo v panju, jo odvzamemo in dodamo novo v matičnici. Lahko pa staro matico tudi odvzamemo, v medišče, ki ga prekrijemo s časopisnim papirjem, pa dodamo narejenec z dobro mlado matico. Družini se bosta kmalu združili, tako da bomo sat z matico lahko premestili v plodišče. Ob tem času čebele rade sprejmejo novo matico, še zlasti če ugotovijo, da je družina brezmatična.
Preprečitev ropanja
Posebej bodimo previdni, da ne izzovemo ropanja. Zato čebele krmimo šele v poznovečernih urah. Dodamo jim toliko sladkorne raztopine, da jo čebele do jutra pospravijo.
Paziti moramo, da v čebelnjaku ni brezmatičnih družin. Povod za rop so lahko tudi oslabele družine, saj se takšne družine le stežka ubranijo pred roparicami. Ko še zadnjič pregledamo, ali imajo posamezne družine z mladimi maticami zalego, to naredimo zvečer, saj roparice hitro najdejo satje, ki ga med pregledom položimo na stolico. Okoli čebelnjaka naj ne bo ostankov voska niti kapljic medu ali sladkorne raztopine. Bodimo skrajno previdni. Veliko bolje in tudi lažje je preprečevati kot gasiti.
Če kljub vsemu opazimo, da kakšno družino iz kakršnega koli vzroka napadajo roparice, jo takoj prenesimo na drugo stojišče, ki je vsaj 5 km oddaljeno od matičnega stojišča, pri preostalih panjih v čebelnjaku pa pripremo žrela na eno čebelo ter jim na zadnjih vratih panja odpremo prezračevalne lopute.
V tem času na istem stojišču ni priporočljivo premeščati satov s čebelami iz enega panja v drugega, saj s takim posegom lahko izzovemo tako imenovani tihi rop. Pri tihem ropu čebele prenašajo med iz enega panja v drugega. Ker se navzamejo duha ene in druge družine, to delo izvajajo tako prikrito, da ga čebelar komajda opazi. Takim družinam moramo zamenjati matico, in to - če je le mogoče - takoj.

Nasveti za september

Po paši zožimo žrela na tri čebele in odstranimo morebitne vire ropanja.

Čebelje družine konec meseca dokrmimo. Družina v desetsatnem AŽ-panju naj ima najmanj 13 kg hrane. Če imamo desetsatni AŽ-panj na tehtnici, mora ta brez medišča tehtati 45 kg.

Še vedno skrbimo za to, da je v bližini čebelnjaka primeren vodni vir. Čebele, ki so septembra na gozdni paši (suha mana), potrebujejo vodo, saj tiste, ki nimajo primernega vodnega vira, živijo precej krajši čas kot tiste, ki se nemoteno oskrbujejo z vodo. Če čebele uporabljajo vodo iz zbiralnika, na trideset litrov vode dodajte žlico ali dve kuhinjske soli.

Če po zatiranju z 85% MK odpade več kot 50 varoj, postopek ponovim.

Zazimimo le močne čebelje družine z mladimi, do dve leti starimi maticami.

Pripravimo si dovolj primerne embalaže za med in druge čebelje pridelke. Poceni in kakovostno embalažo je mogoče kupiti v trgovinah na sedežu ČZ Slovenije na Lukovici, pri VEMI v Mariboru in pri podjetju STENKO v Trzinu pri Ljubljani.

Kdor avgusta ni uničil dovolj varoj, naj to stori še v začetku septembra. Za ta namen dodamo v hlapilnike 90 ml 85-odstotne mravljinčne kisline, na podnico pa postavimo lovilce varoj. Po osmih do desetih dneh pogledamo, koliko varoj je odpadlo. Če je odpadlo več kot petdeset varoj, moramo postopek ponoviti z vsaj 40 ml mravljinčne kisline.

Ob obilni paši, ko je panj premajhen začno čebele graditi satje za okenci zadnjih vrat.

Koluti voska pripravljeni za izdelavo sveč, zamenjavo za satne osnove ali prodajo.

V začetku septembra, ko je sonce še dovolj močno, lahko v sončnem topilniku še topimo staro satje in na ta način zbiramo vosek za poznejšo menjavo za satnice.

Pred zadnjim dodajanjem zimske zaloge hrane se odločimo, ali bomo čebelje družine prezimili v plodišču, v medišču ali v obeh prostorih. Sam jih prezimujem v plodišču, na matično mrežo pa položim lesonitne pokrove. Medišča so prazna. Vrh plodišča položim sloj časopisnega papirja in 3 do 4 cm debelo penasto gumo. Mladi čebelarji se teže odločajo. Najbolje je, da se o tem posvetujejo z najbližjim izkušenim čebelarjem.

Pripravimo si opaž, čeprav ga ta mesec sicer še ne bomo uporabili.

Priprava in prodaja čebeljih izdelkov

Proti koncu septembra imamo dovolj časa za pripravo in prodajo medu. Ko smo ga očistili ostankov voska, ga natočimo v nove, čiste kozarce in jih zapremo z novimi ličnimi pokrovi. Prelepimo jih s prelepko KBZ ČZS. Velika večina kočevskih čebelarjev uporablja prelepko Združenja "kočevski med". Tako pripravljen bo med na domači polici počakal na kupca.

Primerni izdelki za otroke, ki bodo v zrelih letih kupci čebeljih pridelkov.

V tem mesecu ČD Semič skupaj s ČZS organizira mednarodno ocenjevanje medov, ki vsako leto poteka v Semiču. Letošnje ocenjevanje bo že sedmo po vrsti. Udeležite se tega festivala medu! Na njem boste dobili odličje za svoj vrhunski med, s tem pa tudi priznanje za trud, ki ga vlagate v čebelarstvo in ohranjanje narave. Tudi sam vsako leto sodelujem na tej prireditvi, in to kar uspešno. Vsestransko pregledan in ocenjen med je jamstvo, da je vaš med vrhunske kakovosti. Kupcu bomo tako ponudili domači med, ki je brez škodljivih primesi. Jamstvo za to je opravljena analiza medu.

Med, ki ga do prodaje hranite doma, je najbolje hraniti pri temperaturi okoli 8-10 °C, saj tako med manj pogosto kristalizira. Če je med shranjen v čistih kozarcih in pravilno zaprt, se bo čas kristalizacije še podaljšal.

Embalaža za shranjevanje medu naj ima certifikat za shranjevanje živil. Tako shranjen med bo obstojen, poleg tega pa več let ne bo izgubil svoje vrednosti. Hranimo ga v suhem, temnem in zračnem prostoru.

Lepo in prav bi bilo, če bi imel vsak čebelar, ki med prodaja na domu, poseben prostor za shranjevanje in točenje medu ter za izdelovanje drugih izdelkov. V tak prostor bi lahko povabil svoje stranke, da bi od njega odhajali z lepimi občutki in bi o tem pripovedovali tudi svojim prijateljem - potencialnim kupcem.

Priprava za vtiranje satnic z okvirjem in satno osnovo.

Večina čebelarjev prodaja doma pakiran med v različni embalaži. S tem si zagotovi, da ga njegove stalne stranke redno obiskujejo. S svojimi strankami naj čebelar tudi kaj poklepeta, jih opozori, da kristalizira samo naravni med ter da je kristalizacija naravni proces. Gostu ali kupcu naj natoči še kozarček medenega likerja ali medice. Tak kupec se bo vedno rad vračal po čebelje pridelke in zadovoljstvo čebelarja bo zagotovljeno.

Kupcem, ki prihajajo k nam po med, pokažimo priznanja, prejeta na različnih ocenjevanjih medov in čebeljih pridelkov. Ko bomo kupcu pokazali med, ki je prejel odličje, bomo tak med laže prodali tudi po višji ceni.

Ne pozabimo na otroke. Posebej zanje izdelajmo majhna darilca, kot so izdelki iz sveč (medvedek), med pa jim ponudimo v majhnih količinah in ličnih embalažah. Otroci morajo biti za nas potencialni bodoči kupci.

Na domači polici imejmo čim več vrst medu tudi za degustacijo, da lahko kupec med tudi poskusi.

Čim več čebelarjev naj se vključi v sistem "Kolektivne blagovne znamke" ČZS in naj upošteva smernice dobre čebelarske prakse. Čebelarje, ki čebelarijo na območju pridelave medu z geografskim poreklom "kočevski gozdni med", pa vabim, da se včlanijo v naše združenje. Za informacijo lahko pokličejo predsednika združenja g. Stjepiča (GSM: 041/828-161).

Čebelarski pregovor :
Brez potu ni medu !