Prišli smo na konec koledarskega leta. Kako hitro se je obrnilo leto in z njim mesec december, edini mesec v letu za katerega lahko za celinski del trdimo, da je čebelje gnezdo brez zalege. Ko se ozremo nazaj, kar ne moremo verjeti, da so se izmenjali štirje letni časi, narava pa nas je pripeljala na konec starega in obenem na začetek novega leta v katerem se bo čez mesec ali dva s prvim zaleženim jajčecem rodilo v čebeljem gnezdu novo - mlado življenje.
O nobenem letalcu ni bilo napisanih toliko besed, kot ravno o čebeli - krilatem lekarnarju in največjem opraševalcu rastlinja. Tako strokovnjaki s področja biologije kot čebelarji smo neštetokrat spoznali kako skrivnostno je življenje čebele. Čebelja družina nas je vedno presenečala in nas vedno bo. V letošnji jeseni (oktober in del novembra) so se mi čebelarji pritoževali o izgubah čebel in o ropanju med družinami v domačih čebelnjakih. Po mojih izkušnjah je to krivo slabo zatiranje varoe.
Pred nami je nekaj dolgih zimskih mesecev. Poglobimo se v čebelarsko literaturo, ki nam je na voljo. Kot vsaka stroka zahteva tudi čebelarstvo nenehno usposabljanje. Prejšnji mesec so na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu podelili priznanja za uspešno opravljene izpite iz NPK čebelar - čebelarka. Predavanja je organizirala Regijska čebelarska zveza Peter Pavel Glavar za Dolenjsko in Belo Krajino. Pred podelitvijo je imel predavanje o medu in njegovih zdravilnih učinkih dr. Peter Kapš.
Slovensko čebelarstvo je imelo na področju čebelarstva in še ima velike strokovnjake, predavatelje in ne na koncu inovatorje. Včasih so hodili čebelarji po znanje v tujino. Nekateri so tam ostali in usposabljali tamkajšnje domačine (Anton Janša), nekateri so se šolali v tujini in doma razdajali znanje. Sedaj imamo šole za poklic čebelar - čebelarka že doma. Mlajši čebelarji, vpišite se v šolo za poklic čebelar in si s tem naberite znanja in kvalifikacijo. Čebelarji, ki imate znanje tujega jezika, sezite po tuji literaturi, spletnih straneh (naslovi so objavljeni v januarski št. Slovenskega čebelarja), sodelujte na raznih forumih -debatnih skupinah na internetnih straneh. Decembra čebele dokončno izoblikujejo zimsko gručo, ki ima obliko jajca. Temperatura v sredini stisnjene gruče čebel je okoli 25°C, na obrobju pa se temperatura giblje med 8 in 12°C. V tem času v panju ni več zalege. Morda bi našli le kje na Primorskem kjer je nekoliko topleje kak panj z zalego. To je edini mesec v letu v katerem čebele preživijo tako rekoč brez zalege. Če v tem času prislonimo uho na žrelo panja, ali še bolje, da vtaknemo v panj skozi žrelo tanko plastično cev in jo prislonimo na uho slišimo v panju tiho šumenje. Takrat smo lahko prepričani, da je s čebeljo družino vse v redu. Taka družina brez problemov prenaša zimski počitek. Čebele se v zunanjem obodu neprenehoma premikajo ter potujejo v notranjost gnezda. Ob zaužitju hrane si ustvarjajo potrebno toploto, ki je nujno potrebna, da čebelja družina preživi zimsko obdobje. V decembru, ko je čebelja družina brez zalege porabi najmanj hrane. Čebele potrebujejo sedaj le mir. Čebelar pa naj za ta brezpogojni mir poskrbi s tem, da odstrani iz okolice čebelnjaka vse morebitne veje katere bi lahko ob dotikanju strehe motile čebele, na žrela panjev naj po možnosti nastavi kovinska zapirala, da v panj ne bodo prišle miši ali rovke. Tudi za ptice naj 80 do 100 metrov od čebelnjaka postavi krmilnico v kateri naj bo vedno dovolj hrane.
S tem, ko je v okolici čebelnjaka mir preprečimo, da se čebele ne razburjajo in zaužijejo po nepotrebnem prevelike količine hrane. Tedaj se v blatnikih čebel nabira blato in s tem vznemirjanje in rahljanje zimske gruče. Zaradi mraza čebele ne morejo izletat. V takih primerih se lahko pojavi v panjih nosema . Tedaj se čebele otrebijo kar po satju, v panjih ali bradah panjev. Tiste katere poletijo se zaradi mraza nikoli več ne vrnejo, otrpnejo in zmrznejo nekje v snegu. Ponavadi so to zgodi starim čebelam.
Če v novembru ni bilo ugodnih dni, opravim v decembru zimsko zatiranje varoje. Kako to opravim sam, sem opisal v oktobrski številki Čebelarja. 
V letošnji jeseni je padlo po Sloveniji zopet veliko čebeljih družin predvsem zaradi nepravočasnega zatiranja varoje. Veliko pa tudi zaradi oslabljenih družin zaradi napada varoje in kasnejšega izropanja sosednjih močnejših družin. V letošnjem letu nisem imel z čebeljimi družinami oziroma ropom nobenih težav. Zazimil sem nadpovprečno močne družine. Kako bo spomladi zaradi donosa bršljanovega medu v jeseni pa je ostalo veliko vprašanje za zgodnjo pomlad. Po 20 decembru zapažim čebelje družine s 3-4 cm debelo penasto gobo. Vrata panjev pustim odprta skozi vso zimo. Znano je, da je penasta goba odličen izolator ker ne prepušča toplote, prepušča pa vlago katera se na zunanji strani suši od mrzle zime in odprtih vrat . Če so vrata zaprta se konec januarja, ko začne matica zalegati pojavi v panju vlaga, ki pa je neprimerna za čebeljo družino. Tudi žrela panjev morajo biti povsem odprta da prihaja v notranjost panja sveži zrak.
Slika 4 Tisti, ki v jeseni prehitro (nekateri že oktobra) zapažijo panje, matice predolgo zalegajo. S tem porabijo čebelje družine prepotreben cvetni prah in hrano, ki bo potreben konec januarja za nemoten začetek novega življenja, čebele pa se obenem izčrpavajo, v zalegi pa se rojevajo zimske varoje katere bodo sesale limfo čebelam do zimskega zatiranja varoje z oksalno kislino.
Torej pravi čas za paženje panjev ni nič prej kot decembra, zagotovo pa tedaj, ko začnejo matice proti koncu januarja zalegati prva jajčeca. Delo čebelarja je da prepreči prepih, to pa storimo že v začetku oktobra po zadnjem krmljenju, ko stisnemo tesno panje v skladovnici. S tem tudi preprečimo, da se nam na notranji strani panjev in satju ne nabira plesen katera je neprimerna za čebele.
Nasveti in opravila v decembru
